Po vsem Togu so bili nameščeni senzorji kmetijskih vremenskih postaj, ki pomagajo posodobiti in trajnostno kmetijstvo.

Togoška vlada je napovedala prelomni načrt za namestitev mreže naprednih senzorjev za kmetijske vremenske postaje po vsem Togu. Namen pobude je posodobiti kmetijstvo, povečati proizvodnjo hrane, zagotoviti prehransko varnost in podpreti prizadevanja Toga za doseganje ciljev trajnostnega razvoja z izboljšanjem spremljanja in upravljanja agrometeoroloških podatkov.

Togo je pretežno kmetijska država, kjer kmetijska proizvodnja predstavlja več kot 40 % BDP. Vendar pa se zaradi podnebnih sprememb in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov kmetijska proizvodnja v Togu sooča z velikimi negotovostmi. Da bi se bolje spopadli s temi izzivi, se je ministrstvo za kmetijstvo Toga odločilo namestiti vsedržavno mrežo senzorjev za kmetijske vremenske postaje.

Glavni cilji programa vključujejo:
1. Izboljšanje zmogljivosti agrometeorološkega spremljanja:
S spremljanjem ključnih meteoroloških parametrov, kot so temperatura, vlažnost, padavine, hitrost vetra in vlažnost tal, v realnem času lahko kmetje in vlade natančneje razumejo vremenske spremembe in stanje tal, da bi lahko sprejemali bolj znanstvene kmetijske odločitve.

2. Optimizacija kmetijske proizvodnje:
Senzorsko omrežje bo zagotavljalo visoko natančne agrometeorološke podatke, ki bodo kmetom pomagali optimizirati dejavnosti kmetijske proizvodnje, kot so namakanje, gnojenje in zatiranje škodljivcev, da bi izboljšali pridelek in kakovost poljščin.

3. Podpora razvoju in načrtovanju politik:
Vlada bo podatke, zbrane s senzorskim omrežjem, uporabila za oblikovanje bolj znanstvenih kmetijskih politik in načrtov za spodbujanje trajnostnega kmetijskega razvoja in zagotavljanje prehranske varnosti.

4. Izboljšanje odpornosti na podnebne spremembe:
Z zagotavljanjem natančnih meteoroloških podatkov lahko kmetom in kmetijskim podjetjem pomagamo pri boljšem prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju negativnega vpliva ekstremnih vremenskih dogodkov na kmetijsko proizvodnjo.

V skladu z načrtom bodo prvi senzorji kmetijskih vremenskih postaj nameščeni v naslednjih šestih mesecih, ki bodo pokrivali glavna kmetijska območja Toga.
Projektna ekipa je trenutno začela z nameščanjem senzorjev na glavnih kmetijskih območjih Toga, kot so Pomorska območja, Škotsko višavje in regija Kara. Ti senzorji bodo v realnem času spremljali ključne meteorološke parametre, kot so temperatura, vlažnost, padavine, hitrost vetra in vlažnost tal, ter podatke posredovali v centralno bazo podatkov za analizo.

Za zagotovitev natančnosti in podatkov v realnem času projekt uporablja mednarodno napredno tehnologijo agrometeoroloških senzorjev. Te senzorje odlikujejo visoka natančnost, visoka stabilnost in nizka poraba energije ter lahko dobro delujejo v različnih težkih vremenskih razmerah. Poleg tega je projekt uvedel tudi tehnologijo interneta stvari (IoT) in računalništva v oblaku za doseganje oddaljenega prenosa in centraliziranega upravljanja podatkov.

Tukaj je nekaj ključnih tehnologij, uporabljenih v projektu:
Internet stvari (IoT): S tehnologijo IoT lahko senzorji v realnem času nalagajo podatke v oblak, kmetje in vlade pa lahko do teh podatkov dostopajo kadar koli in kjer koli.

Računalništvo v oblaku: Platforma za računalništvo v oblaku bo uporabljena za shranjevanje in analizo podatkov, ki jih zberejo senzorji, ter bo zagotavljala orodja za vizualizacijo podatkov in sisteme za podporo odločanju.

Vzpostavitev senzorske mreže kmetijskih vremenskih postaj bo imela velik vpliv na kmetijski in družbeno-ekonomski razvoj Toga:
1. Povečajte proizvodnjo hrane:
Z optimizacijo dejavnosti kmetijske proizvodnje bodo senzorska omrežja kmetom pomagala povečati proizvodnjo hrane in zagotoviti prehransko varnost.

2. Zmanjšajte potrato virov:
Natančni meteorološki podatki bodo kmetom pomagali učinkoviteje uporabljati vodo in gnojila, zmanjšati odpadke virov in znižati proizvodne stroške.

3. Izboljšanje odpornosti na podnebne spremembe:
Senzorsko omrežje bo kmetom in kmetijskim podjetjem pomagalo pri boljšem prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju negativnega vpliva ekstremnih vremenskih dogodkov na kmetijsko proizvodnjo.

4. Spodbujanje modernizacije kmetijstva:
Izvedba projekta bo spodbudila proces modernizacije kmetijstva v Togu ter izboljšala znanstveno in tehnološko vsebino ter raven upravljanja kmetijske proizvodnje.

5. Ustvarjanje delovnih mest:
Izvedba projekta bo ustvarila veliko število delovnih mest, vključno z namestitvijo senzorjev, vzdrževanjem in analizo podatkov.

Togovski minister za kmetijstvo je ob začetku projekta dejal: »Vzpostavitev senzorske mreže kmetijskih vremenskih postaj je pomemben korak k doseganju naših ciljev modernizacije kmetijstva in trajnostnega razvoja. Verjamemo, da se bo s tem projektom kmetijska proizvodnja v Togu znatno izboljšala in življenjski standard kmetov.«

V nadaljevanju je nekaj konkretnih primerov kmetov, ki prikazujejo, kako so lokalni kmetje imeli koristi od namestitve vsedržavne mreže senzorjev kmetijskih vremenskih postaj v Togu in kako se te nove tehnologije lahko uporabijo za izboljšanje njihove kmetijske proizvodnje in življenjskih pogojev.

Primer 1: Amma Kodo, pridelovalka riža v obalnem okrožju
Ozadje:
Amar Kocho je pridelovalka riža v obalni regiji Togo. V preteklosti se je pri upravljanju svojih riževih polj zanašala predvsem na tradicionalne izkušnje in opazovanja. Vendar pa so ji ekstremne vremenske razmere, ki jih povzročajo podnebne spremembe, v zadnjih nekaj letih povzročile številne izgube.

Spremembe:
Od namestitve senzorjev kmetijske vremenske postaje se je način življenja in kmetovanja v Armaghu bistveno spremenil.

Natančno namakanje: S podatki o vlažnosti tal, ki jih zagotavljajo senzorji, lahko Amar natančno načrtuje čas namakanja in količino vode. Ni ji več treba presoditi, kdaj zalivati, na podlagi izkušenj, temveč se odloča na podlagi podatkov v realnem času. To ne le prihrani vodo, temveč tudi izboljša pridelek in kakovost riža.

»Prej me je vedno skrbelo pomanjkanje vode ali prekomerno zalivanje riževih polj. Zdaj, s temi podatki, mi ni več treba skrbeti. Riž raste bolje kot prej in pridelki so se povečali.«

Zatiranje škodljivcev: Vremenski podatki iz senzorjev pomagajo Amarju vnaprej napovedati pojav škodljivcev in bolezni. Glede na spremembe temperature in vlažnosti lahko pravočasno sprejme preventivne in nadzorne ukrepe, s čimer zmanjša uporabo pesticidov in zniža proizvodne stroške.

»V preteklosti sem vedno čakal, da sem odkril škodljivce in bolezni, preden sem se z njimi začel spopadati. Zdaj lahko to preprečim vnaprej in zmanjšam veliko izgub.«

Prilagajanje podnebnim spremembam: Z dolgoročnimi meteorološkimi podatki lahko Amar bolje razume podnebne trende, prilagodi načrte sajenja ter izbere primernejše sorte poljščin in čas sajenja.

»Zdaj, ko vem, kdaj bo močno deževje in kdaj suša, se lahko pripravim vnaprej in omejim škodo.«

Primer 2: Kossi Afa, pridelovalec koruze v Škotskem višavju
Ozadje:
Kosi Afar goji koruzo na visokogorskih ravnicah Toga. V preteklosti se je soočal z izzivom izmenjujočih se suš in močnih dežev, kar je pri njegovi pridelavi koruze ustvarilo veliko negotovosti.

Spremembe:
Izgradnja senzorskega omrežja omogoča Kosiju, da se s temi izzivi bolje spopade.

Vremenska napoved in opozarjanje na nesreče: Vremenski podatki senzorjev v realnem času Kosiju omogočajo zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske razmere. Glede na vremensko napoved lahko pravočasno ukrepa, kot so krepitev rastlinjakov, preprečevanje odvodnjavanja in premočenja itd., da zmanjša izgube zaradi nesreč.

»Prej me je vedno presenetilo nalivanje. Zdaj lahko vnaprej poznam vremenske spremembe in pravočasno ukrepam za zmanjšanje škode.«

Optimizirano gnojenje: S podatki o hranilih v tleh, ki jih zagotavlja senzor, lahko Kosi znanstveno gnoji glede na dejansko stanje, s čimer se izogne degradaciji tal in onesnaževanju okolja zaradi prekomernega gnojenja, hkrati pa izboljša izkoriščenost gnojil in zmanjša proizvodne stroške.

»Zdaj, ko vem, kaj manjka v zemlji in koliko gnojila je potrebno, lahko gnojilo uporabljam bolj razumno in koruza raste bolje kot prej.«

Izboljšan pridelek in kakovost: Z natančnimi kmetijskimi praksami sta se Corsijev pridelek in kakovost koruze znatno izboljšala. Koruza, ki jo prideluje, ni le bolj priljubljena na lokalnem trgu, temveč privablja tudi nekatere kupce izven mesta.

»Moja koruza zdaj raste večja in boljša. Prodam več koruze kot prej. Zaslužim več denarja.«

Primer 3: Nafissa Toure, pridelovalka zelenjave v okrožju Kara
Ozadje:
Nafisa Toure goji zelenjavo v okrožju Kara v Togu. Njen vrt z zelenjavo je majhen, vendar goji različne sorte. V preteklosti se je soočala z izzivi pri namakanju in zatiranju škodljivcev.

Spremembe:
Izgradnja senzorskega omrežja je Nafisi omogočila bolj znanstveno upravljanje svojih zelenjavnih polj.

Natančno namakanje in gnojenje: S podatki o vlažnosti tal in hranilih, ki jih zagotavljajo senzorji, lahko Nafisa natančno načrtuje čas in količino namakanja in gnojenja. Ni se ji več treba zanašati na izkušnje, temveč se je odločala na podlagi podatkov v realnem času. To ne le prihrani vire, temveč tudi izboljša pridelek in kakovost zelenjave.

»Zdaj moja zelenjava raste zelena in močna, pridelek pa je veliko večji kot prej.«

Zatiranje škodljivcev: Vremenski podatki, ki jih spremljajo senzorji, pomagajo Nafisi vnaprej napovedati pojav škodljivcev in bolezni. Glede na spremembe temperature in vlažnosti lahko pravočasno sprejme preventivne in nadzorne ukrepe, s čimer zmanjša uporabo pesticidov in zniža proizvodne stroške.

»V preteklosti so me vedno skrbeli škodljivci in bolezni. Zdaj jih lahko preprečim vnaprej in zmanjšam veliko izgub.«

Konkurenčnost na trgu: Z izboljšanjem kakovosti in pridelka zelenjave je Nafisina zelenjava na trgu bolj priljubljena. Ne le, da se je dobro prodajala na lokalnem trgu, ampak je začela dobavljati blago tudi v okoliška mesta, kar je znatno povečalo njen dohodek.

»Moja zelenjava se zdaj zelo dobro prodaja, moj dohodek se je povečal in življenje je veliko boljše kot prej.«

Primer 4: Koffi Agyaba, pridelovalec kakava v severni regiji
Ozadje:
Kofi Agyaba goji kakav v severni regiji Togo. V preteklosti se je soočal z izzivi suše in visokih temperatur, kar je povzročilo velike težave pri njegovem gojenju kakava.

Spremembe:
Izgradnja senzorskega omrežja Coffeyju omogoča boljše reševanje teh izzivov.

Prilagajanje podnebnim spremembam: Z uporabo dolgoročnih vremenskih podatkov lahko Coffey bolje razume podnebne trende, prilagodi načrte sajenja ter izbere primernejše sorte poljščin in čas sajenja.

»Zdaj, ko vem, kdaj bo suša in kdaj vročina, se lahko pripravim vnaprej in omejim izgube.«

Optimizirano namakanje: S podatki o vlažnosti tal, ki jih zagotavljajo senzorji, lahko Coffey natančno načrtuje čas in količino namakanja, s čimer se izogne prekomernemu ali premajhnemu namakanju, prihrani vodo ter izboljša pridelek in kakovost kakava.

»Prej sem se vedno bal, da mi bo zmanjkalo kakava ali da ga bom preveč zalil. Zdaj, s temi podatki, mi ni več treba skrbeti. Kokos raste bolje kot prej in pridelki so se povečali.«

Povečani prihodki: Z izboljšanjem kakovosti in proizvodnje kakava so se Coffeyjevi prihodki znatno povečali. Kakav, ki ga je prideloval, ni postal le bolj priljubljen na lokalnem trgu, temveč se je začel izvažati tudi na mednarodni trg.

»Moj kakav se zdaj zelo dobro prodaja, moj dohodek se je povečal in življenje je veliko boljše kot prej.«

Vzpostavitev senzorske mreže kmetijskih vremenskih postaj pomeni pomemben korak pri modernizaciji in trajnostnem razvoju kmetijstva v Togu. Z natančnim agrometeorološkim spremljanjem in upravljanjem se bo Togo lahko bolje odzval na izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, izboljšal učinkovitost kmetijske proizvodnje, zagotovil prehransko varnost in spodbujal trajnostni kmetijski razvoj. To ne bo le pomagalo Togu doseči njegovih razvojnih ciljev, temveč bo zagotovilo tudi dragocene izkušnje in lekcije za druge države v razvoju.