Novo znanje o vplivih plinastih ali hlapnih onesnaževal na zdravje še naprej poudarja potrebo po spremljanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih in na prostem. Številne hlapne snovi so lahko, tudi v sledovih, škodljive za zdravje ljudi tudi po kratkem času izpostavljenosti. Vedno več potrošniških in industrijskih izdelkov lahko oddaja znane škodljive hlapne snovi, vključno s pohištvom, osebnimi avtomobili in industrijskimi tovornjaki. Ljudje posvečajo vse več pozornosti odkrivanju plinastih onesnaževal v upanju, da bodo to tveganje za zdravje zmanjšali ali odpravili z vzpostavitvijo ustreznih in učinkovitih mehanizmov odzivanja.
Številne nacionalne in mednarodne organizacije si prizadevajo za razvoj smernic, predpisov in standardov za spremljanje kakovosti zraka v industrijskih, medicinskih, zunanjih, notranjih pisarniških in stanovanjskih okoljih. Te smernice proizvajalcem omogočajo certificiranje njihovih izdelkov in obveščanje uporabnikov o minimalno sprejemljivih ravneh plinastih onesnaževal.
Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) na primer uporablja najsodobnejšo znanost za razvoj predpisov, ki stroškovno učinkovito zmanjšujejo in nadzorujejo onesnaženost zraka. Za najpogostejša onesnaževala EPA zbira podatke vsakih pet let, da ponovno oceni ustreznost predpisov o zraku. Agencija je opredelila tudi specifične kemikalije, ki bi lahko vplivale na kakovost zraka, in njihove vire, kot so avtomobili, tovornjaki in elektrarne. Eden glavnih ciljev EPA je povezati onesnaževala z glavnimi viri, ki predstavljajo zdravstvena tveganja.
Štiri glavna onesnaževala zunanjega zraka so O3, NO2, SO2 in CO. Te pline je mogoče spremljati z instrumenti, ki jih je odobrila EPA. Meritve se v kombinaciji s podatki detektorjev delcev nadalje uporabljajo za izračun indeksa kakovosti zraka (AQ). Hlapne snovi v notranjem zraku so bolj specifične in so odvisne od tega, ali gre za stanovanjsko ali poslovno stavbo, števila ljudi, vrste pohištva, prezračevalnega sistema in drugih dejavnikov. Med glavne hlapne snovi spadajo CO2, formaldehid in benzen. Spremljanje onesnaževal zraka je vse pomembnejše, vendar obstoječe tehnološke rešitve še ne izpolnjujejo sodobnih pričakovanj uporabnikov glede kakovosti podatkov in stroškovne učinkovitosti.
V zadnjih letih so proizvajalci plinskih senzorjev uvedli številne nove tehnologije in proizvodne specifikacije, vključno z nevodnimi elektroliti v elektrokemijskih senzorjih. Ta tehnološki napredek je privedel do optimizacije moči, stroškov in velikosti.
Revolucija in vzpon plinskih senzorjev zahtevata tudi izboljšano natančnost. Sodobni interdisciplinarni pristopi prav tako spodbujajo razvoj novih zmogljivosti plinskih senzorjev in rast trga. Napredek v elektroniki, plinskih filtrih, embalaži in analizi podatkov na vozilu lahko resnično izboljša stabilnost in natančnost senzorjev. Modeli napovedovanja in algoritmi, ki uporabljajo tehnologijo umetne inteligence in analizo podatkov na vozilu, so prav tako zmogljivejši, kar je zelo pomembno za izboljšanje delovanja senzorjev.
Čas objave: 10. januar 2024