Senzor tal lahko na podlagi dokazov oceni hranila v tleh in vodnih rastlinah. Z vstavitvijo senzorja v zemljo zbira različne informacije (kot so temperatura okolice, vlažnost, intenzivnost svetlobe in električne lastnosti tal), ki so poenostavljene, kontekstualizirane in sporočene vam, vrtnarju.
Aramburu pravi, da nas senzorji tal že dolgo opozarjajo, da se naši paradižniki utapljajo. Pravi cilj je ustvariti obsežno bazo podatkov o tem, katere rastline dobro uspevajo v katerih podnebjih, informacije, ki jih bodo nekega dne uporabili za začetek nove dobe trajnostnega vrtnarjenja in kmetovanja.
Edinova ideja se je znanstveniku za tla porodila pred nekaj leti, ko je živel v Keniji in delal na svojem najnovejšem projektu, Biochar, okolju prijaznem gnojilu. Aramburu je spoznal, da obstaja le malo načinov za preverjanje učinkovitosti njegovih izdelkov, razen profesionalnega testiranja tal. Težava je bila v tem, da je bilo testiranje tal počasno, drago in mu ni omogočalo spremljanja dogajanja v realnem času. Zato je Aramburu izdelal grob prototip senzorja in sam začel testirati tla. »V bistvu gre za škatlo na palici,« je dejal. »So res bolj primerni za uporabo znanstvenikov.«
Ko se je Aramburu lani preselil v San Francisco, je vedel, da mora za ustvarjanje ogromne baze podatkov, ki si jo je želel, Edinove industrijske modele narediti bolj dostopne vsakdanjim vrtnarjem. Obrnil se je na Yvesa Beharja iz projekta Fuse, ki je ustvaril čudovito orodje v obliki diamanta, ki se pojavlja iz tal kot cvet in ga je mogoče priključiti tudi na obstoječe vodne sisteme (kot so cevi ali škropilniki) za nadzor nad hranjenjem rastlin.
Senzor ima vgrajen mikroprocesor, načelo njegovega delovanja pa je oddajanje drobnih električnih signalov v zemljo. »Pravzaprav smo izmerili, koliko zemlja oslabi ta signal,« je dejal. Dovolj velika sprememba signala (zaradi vlažnosti, temperature itd.) bo povzročila, da vam senzor pošlje potisno obvestilo, ki vas opozori na nove pogoje tal. Hkrati ti podatki, skupaj z vremenskimi informacijami, ventilu sporočijo, kdaj in kdaj je treba posamezno rastlino zaliti.
Zbiranje podatkov je ena stvar, njihovo razumevanje pa je povsem drug izziv. Z pošiljanjem vseh podatkov o tleh na strežnike in programsko opremo vam bo aplikacija povedala, kdaj so tla premokra ali preveč kisla, vam pomagala razumeti stanje tal in vam pomagala pri izvajanju nekaterih ukrepov.
Če se bo tega lotilo dovolj občasnih vrtnarjev ali malih ekoloških kmetov, bi to lahko spodbudilo lokalno pridelavo hrane in dejansko vplivalo na preskrbo s hrano. »Že tako slabo prehranjujemo svet in to bo le še težje,« je dejal Aramburu. »Upam, da bo to orodje za razvoj kmetijstva po vsem svetu, ki bo ljudem pomagalo pridelovati lastno hrano in izboljšati prehransko varnost.«
Čas objave: 13. junij 2024