Neprekinjeno spremljanje »vodnega stresa« rastlin je še posebej pomembno na sušnih območjih in se tradicionalno izvaja z merjenjem vlažnosti tal ali razvojem modelov evapotranspiracije za izračun vsote površinskega izhlapevanja in transpiracije rastlin. Vendar pa obstaja potencial za izboljšanje učinkovitosti rabe vode z novo tehnologijo, ki natančneje zazna, kdaj rastline potrebujejo zalivanje.
Raziskovalci so naključno izbrali šest listov, ki so bili neposredno izpostavljeni viru svetlobe, in nanje namestili senzorje listov, pri čemer so se izognili glavnim žilam in robovom. Meritve so beležili vsakih pet minut.
Ta raziskava bi lahko privedla do razvoja sistema, v katerem senzorji za uščip listov pošiljajo natančne podatke o vlažnosti rastlin v centralno enoto na polju, ki nato v realnem času komunicira z namakalnim sistemom za zalivanje pridelkov.
Dnevne spremembe debeline listov so bile majhne in ni bilo opaziti pomembnih dnevnih sprememb, ko se je raven vlažnosti tal gibala od visoke do točke venenja. Ko pa je bila vlažnost tal pod točko venenja, je bila sprememba debeline listov bolj očitna, dokler se debelina listov ni stabilizirala v zadnjih dveh dneh poskusa, ko je vsebnost vlage dosegla 5 %. Kapacitivnost, ki meri sposobnost lista za shranjevanje naboja, ostane v temnih obdobjih približno konstantna na minimumu in se hitro poveča v svetlih obdobjih. To pomeni, da je kapaciteta odraz fotosintetske aktivnosti. Ko je vlažnost tal pod točko venenja, se dnevna sprememba kapacitete zmanjša in se popolnoma ustavi, ko volumetrična vlažnost tal pade pod 11 %, kar kaže, da se vpliv vodnega stresa na kapaciteto opazuje skozi njegov vpliv na fotosintezo.
"Debelina pločevine je kot balon—zaradi hidracije se širi in krči zaradi vodnega stresa ali dehidracije,"Preprosto povedano, kapaciteta listov se spreminja s spremembami stanja vode v rastlini in svetlobe okolice. Tako lahko analiza debeline listov in sprememb kapacitete nakaže stanje vode v rastlini – tlačni vodnjak.
Čas objave: 31. januar 2024